DRUŠTVO CVENSKIH ČEHOV IN DIKLIN
Je prostovoljno, samostojno in neprofitno mladinsko društvo, ki deluje na področju ohranjanja starih običajev, navad in šeg, na športnem in kulturnem področju ali je kako drugače povezano s temi področji. Sedež društva je na Cvenu 49A, v gasilskem domu, kjer imamo člani tudi svoje prostore. Grb društva je rakovica, kar je tudi simbol vasi Cven, ker je bilo v vasi že nekdaj večje število »vaških jam« oziroma po domače »kamenšnic«, iz katerih so kopali gramoz, v katerih je bilo tudi veliko rib in rakov. Danes je teh jam manj, še vedno pa so v njih raki. Prav zaradi tega je šaljivi vaški grb RAKOVICA.
Naši najbolj znani običaji so: MIKLAVŽEVANJE, POKOP FAŠENKA, OBHOD SV. LUCIJE, FLORJANOVO, PETJE PODOKNIC (popevaje), POSTAVLJANJE ŠRANGE (zapiranje)… Aktivnosti s katerimi se ukvarjamo: pustovanje, kresovanje (vüzem), pohod k polnočki, srečanje »kelnarjev«, dan odprtih pivnic, martinovanje, ustvarjalno popoldne, silvestrovanje, pomoč sovaščanom, čistilne akcije, igranje hokeja na ledu, LAN party, pikniki, turnirji, paintball, taborjenje na Kolpi, spust po reki Muri, izleti…
Član Društva cvenskih čehov in diklin je lahko vsak, ki je doma na Cvenu, je dopolnil 15 let in ga starejši »čehi in dikline« na običaju »Florjanovo« sprejmejo med sebe. Članstvo mu preneha z zakonskim stanom.
FANTOVSKA SKUPNOST NA CVENU NEKOČ IN DANES
Znotraj celotne vaške skupnosti je fantovska skupnost imela neke vrste avtonomijo. Fant, ki je prestal vse preizkušnje na iniciacijskem sprejemu na “frjanovo”, je tudi v očeh staršev postajal samostojnejši, saj je smel zvečer na vas. Položaj posameznika znotraj fantovske skupnosti je določala zlasti starost – čim starejši je fant bil, tem vidnejša vloga mu je pripadala. Recimo v vlogi škofa ob priložnosti miklavževanja je bil vodilni fant “prvi čéh” – v fantovski skupnosti. Fantovska skupnost je bila močno podrejena neformalni kontroli celotne vaške soseske predvsem pri dostojnem obnašanju, pozdravljanju, spoštovanju starejših ljudi, zlasti pa pri organizaciji šeg koledarskega kroga. Tudi obvezno udeležbo fantov pri majskih šmarnicah v cvenski vaški kapeli je soseska jemala kot redno utečeno dejanje, ki naj mladino tudi vzgaja. (dr. Miran Puconja, Slovenska kmečka kultura)
Dandanes žal ta zavest med čehi ni več tako močno prisotna, saj se pozna vedno večji vpliv urbanizacije. Ni več toliko homogenega druženja čehov izključno iz vasi pač pa se le ti prepletajo z druženjem mladine tudi iz okoliških vasi in mest. Posledično tudi sam običaj »Florjanovo« izgublja na pomenu saj se ga nekateri fantje udeležijo zgolj zato, ker je to tradicija in ne želijo biti odklonski. Vendar kljub temu nekateri fantje še vedno jemljejo to tradicijo skrajno resno in še vedno delujejo v duhu druženja mladine na način, kot so ga poznali naši dedje. To so predvsem sinovi staršev, kateri so bili zavedni cvenski »čehi« oziroma cvenske »dikline«. Kljub vedno večjim vplivom mestnega načina življenja pa se nasploh še vedno trudimo ohraniti to zavest med »čehi in diklinami« in to izročilo, ki smo ga prejeli od naših pradedov, prenesti tudi na mlajše generacije.
ZGODOVINA IN ZAČETKI CVENSKIH ČEHOV
Ime “cvenski čehi” ali “cvenski fantje” je staro že več kot stoletje. Po pričevanju nekaterih starejših vaščanov bi naj začetki segali kar več kot sedem generacij v preteklost. Na žalost pa o tem nimamo materialnega dokaza. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da “cvenski čehi” obstajajo od leta 1929, saj se je takrat začela pisati knjiga cvenskih fantov, katera se je ohranila vse do danes. Prvi zapis v knjigo je tako iz leta 1929, zapisal pa je Jakob Babič, takratni vodja te skupnosti. Za njim se je zvrstilo še 13 piscev v knjigo, med njimi trije še vedno živijo na Cvenu. V to knjigo sta se sprva vpisovala oba pomembna cvenska običaja – miklavževanje in Lucije, vpisovali pa so tudi govor, ki se je prebral na zapiranju, ko se je poročila cvenska diklina z ženinom, ki ni bil iz Cvena. Pri miklavževanju in Lucijah se je vpisalo kdo je imel kakšno vlogo pri tem običaju in tudi nekaj zanimivih podatkov: pri katerih hišah so se vse ustavili, kje so se oblačili, kje so bili postreženi… Skupaj je v knjigi 21 zapisov miklavževanja in 10 zapisov Lucij, opisan pa je tudi običaj miklavževanja z evangelijem.
- Prvi zapis v knjigo, Parkli leta 1929
Ta knjiga se je zapisovala vse do leta 1963, potem se je knjiga zaključila in začela se je pisati nova. To knjigo uporabljamo še danes in v njo vpisujemo vse običaje in zanimivosti. Z letom 1963 se je v knjigo začel vpisovati še običaj “Pokop Fašenka“, žal pa se je z letom 1966 končalo vpisovanje Lucij, ker se od takrat ta običaj več ni izvajal. Mi smo leta 2008 ta običaj spet obudili in ga sedaj redno izvajamo. Z letom 1977 se je v knjigo začelo vpisovati tudi “Florjanovo“. V knjigi pa so opisani tudi kakšni zanimivi doživljaji in članki iz časopisov. Z letom 2003 se je v knjigo začelo vpisovati velikonočno kresovanje, z letom 2011 pa še “popevaje” – petje podoknic in »zapiranje« – postavljanje šrange, saj sta ta običaja postala zelo redka. “Pokop Fašenka” ima v novejši knjigi do danes 23 zapisov, miklavževanje pa kar 42 zapisov. Ker smo Lucije ponovno obudili šele leta 2008 ima do danes “le” 7 zapisov v knjigi. Bolj pogosti pa so zapisi “Florjanovega”, katerih je 32. Nekateri so pisali veliko in podrobno več let, drugi pa bolj malo. Žal se je tudi zgodilo, da je vmes kdo “pozabil” zapisati običaj v knjigo. Vseeno pa je vse shranjeno v tej knjigi, v katero je do danes pisalo 24 različnih oseb.
Ime “cvenski čehi” je seveda še danes v uporabi kljub temu, da se sedaj uradno imenujemo Društvo cvenskih čehov in diklin. Predvsem zaradi vpliva modernega časa in zaradi formalizacije so bili cvenski fantje na nek način prisiljeni, da se ustanovi formalna organizacija – društvo. Tako je nov mejnik v naši bogati zgodovini dan 26.4.1999, ko se je uradno ustanovilo DRUŠTVO CVENSKIH ČEHOV IN DIKLIN. Seveda pa se pri delovanju društva in izvajanju običajev ni kaj veliko spremenilo. Letos bo tako minilo že 25 let odkar smo registrirani kot prostovoljno mladinsko društvo, ki deluje na ohranjanju starih običajev, šeg in navad, na športnem in kulturnem področju ali pa smo kako drugače povezani s temi področji. V tem času smo začeli izvajati oziroma se udeleževati še raznih drugih aktivnosti, ki so tako z leti postale že kar stalne. To so: pustovanje, društveni pikniki, paintball in “LAN party”. V zadnjih sedmih letih pa je društvo prešlo na še višji nivo saj smo postali zelo aktivni še na športnem in kulturnem področju, velik poudarek pa dajemo predvsem druženju. Tako smo začeli organizirati in se udeleževati raznih športnih turnirjev: odbojka na mivki, nogomet na mivki, nogomet na travi, igre brez meja v termah Banovci, dan športa na Cvenu, poletne igre na bazenu… Vsako leto pa organiziramo še: taborjenje na Kolpi (letos šestič), spust po reki Muri (letos četrtič), dan odprtih pivnic (letos tretjič), igranje hokeja na ledu, ustvarjalno popoldne (letos tretjič), izleti… Zraven tega se udeležujemo tudi raznih čistilnih akcij, krvodajalskih akcij, srečanj, sovaščanom pomagamo pri raznih opravilih (spravilo bal, cepljenje drv, trgatev, prekrivanje streh…). Kljub zelo pestremu dogajanju pa je seveda naše osnovno poslanstvo ostalo ohranitev in izvajanje starih običajev in prenos le-teh na mlajše generacije. Naš plan dela skozi leto je res zelo pester, radi se družimo in zabavamo. Pa četudi smo si po karakterju zelo različni, prav tako tudi po letih, ne moremo drug brez drugega in zato lahko rečemo, da za nas velja tisti stari rek: VSI ZA ENEGA – EDEN ZA VSE!