OBIČAJI | FLORJANOVO
FLORJANOVO NEKOČ
Fantovska šega “frjanovega” je bila v zvezi z zaveznikom proti ognju, svetim Florjanom. Na Cvenu je veljalo pravilo, da mora na domačem ognjišču na ta dan zakuriti moški. Zato so se vaški fantje razdelili po hišah, kjer so po opravljenem netenju ognja dobili darove: jajca, mast, pijačo. Darovi so bili namenjeni za “frjanovsko” večerjo. Na dan pred godom svetega Florjana so opravili postopek sprejemanja mladih fantov v fantovsko skupnost. Na večer so starejši fantje šli k šmarnicam, mladi fantje pa so zakurili kres; za vsakega, kolikor je bilo odraslih, pa so morali narediti stol iz drv polen. Vsak mlad fant je zase pripravil poleno z ostrimi robovi, na katerega je kasneje moral poklekniti pred vsakim odraslim fantom “čéhon” in ga prositi za sprejem v skupnost odraslih fantov. Pri tem mu je vsak naložil neko oviro, ki jo je moral premagati, recimo Milan Golob, ki je bil sedlar, je moral prinesti konjsko uzdo, Franc Škrobar pa od Licijine Micke z drugega konca vasi vedro vode. Hkrati si je vsak fant-prosilec že prej poiskal botro »kumo” iz vrst cvenskih deklet “puc”, ki ga je zagovarjala. Do polnoči mlad fant ni smel popiti niti kaplje, saj je bil še “židof” (se pravi žid), torej nekronan. Kronanje je bilo okrog polnoči, ko je vsak fant dobil na glavo venec iz kopriv. Eden od poročenih mož v vasi pa je bil za starešino. Na večerji, ki je sledila v kaki kmečki hiši in na kateri so bili vsi fantje in dekleta iz vasi, je vsem skupaj tudi spregovoril, poudarjal poštenost, predvsem pa, naj nikogar ne spustijo v vas, da bodo predvsem vsa dekleta ostala v vasi. Tako se tudi z navzočnostjo odrasle osebe pri stvareh, ki so se tikale le mladih, potrdila neformalna kontrola vaške skupnosti.
dr. Miran Puconja, Slovenska kmečka kultura
FLORJANOVO DANES
Na večer tega dne se “stori čehi” zberejo pri gasilskem domu, mladi fantje “mlodi čehi” – prosilci oz. frjaneki, kot jim sedaj rečemo, pa ta čas že iščejo drobno vejevje “šibje” za pripravo kresa. Že nekaj dni pred tem si vsak prosilec poišče botra “kumeka” in botro “kumiko”, ki ga bosta zagovarjala. Potem ko je kres pripravljen (tega frjaneki navozijo že nekaj dni prej) pride eden od prosilcev k “storin čehon” s prošnjo: “Dober večer, drogi cvenski čehi! Či léhko vužgemo kres?” Prvič in drugič ga zavrnejo, potem pa ponavadi dovolijo. Ko kres že gori, pridejo povabit “store čehe” na kres. Dekleta “dikline”, ki so se ta čas tudi zbrale pri gasilskem domu, ostanejo tam. Ob petju pesmi se “stori čehi” odpravijo na kres in ob njem s petjem nadaljujejo. “Mlodi čehi” tedaj dobijo nalogo prinesti takoj čim več na trikotnik cepljenih poIen. Ko polena prinesejo, jih najbolj izkušen in spoštovan cvenski “čeh” pregleda in izbere najostrejšo, ostale pa vrže na kres ter fantom pokaže in pove, kako naj prosijo. Na tem ostrem polenu morajo kleče pred gorečim kresom “mlodi čehi” v spodnjicah “v gatah” prositi cvenske “čehe”: “Drogi pošteni cvenski čehi, jaz bi vas lepo prosijo, či bi vas sploh léhko prosijo, ka bi vas prosijo, ka me vzémete med sébe.” Prosilec prošnjo ponavlja tako dolgo, dokler mu vsi “stori čehi” ne pritrdijo: “Dobro je!” Vsakega prosilca zagovarja njegov boter, ko ga drugi obtožujejo napak, kot so, da ne pozdravlja in podobno. Po končani prošnji mora “mlodi čeh” opraviti še zadano nalogo. Eden, navadno tisti, ki imajo doma gorice, mora prinesti pet litrov vina, in je do naslednjega florjanovega določen za kelnarja. Drugi mora prinesti dve košari ali ene »lucne« kopriv, tretji mora pripeljati kmečki voz – »kola«. S temi kolami se stori čehi peljejo gor in dol po vasi, mlodi čehi pa kola porivajo. Če je prosilcev več je na razpolago še več nalog. Recimo kak mora prinesti lesene vile – »rasohe«, v bližnji mlaki ujeti in prinesti najglasnejšo žabo, prinesti balo slame z belo in balo slame z modro vrvico…
“Novi čeh” si je s tem postopkom zlasti v času pred razkrojem tradicionalne vaške skupnosti pridobil nekaj pravic, ki jih prej ni imel. Zvečer je smel “na vas” (dovoljeno mu je bilo ponočevanje), česar do sprejetja med “čéhe” ni smel, in ti so ga, če se je pojavil med njimi, spodili domov; dalje se je lahko družil z dekleti in mlajši so ga morali pozdravljati. Seveda je tak prehod iz otroka v fanta v novosprejetih “čehih” vzbujal posebno samozavest in zavest pripadnosti “čehon” je bila dovolj resna. Že to, da je skupaj z drugimi fanti lahko sodeloval pri postavljanju “šrange”, šel pet nevesti pod okno in bil udeležen pri pokopu pusta, miklavževanju, »parklih« in lucijah, je bilo veliko. Fantje so se zvečer po delu zbirali na vasi ponavadi na stopnicah pred hišo kakega fanta, večkrat so tudi zapeli.
