V soboto, 31. 8. 2024, je Društvo cvenskih čehov in diklin pripravilo srečanje vseh cvenskih čehov in diklin. Letos namreč mineva 25 let od uradne ustanovitve Društva cvenskih čehov in diklin. To je tretje takšno srečanje, na katerega so povabljeni samo pravi Cvenari. Cvenski čehi so začeli z izvajanjem običajev že več kot sedem generacij nazaj. Leta 1929 so začeli pisati Knjigo cvenskih fantov, kamor so zapisovali vse pomembne dogodke in običaje, zraven pa se je zapisalo tudi, kdo vse je pri teh običajih sodeloval. V začetku so se zapisovali podatki samo o parklih in Lucijah, kasneje so dodali zapis zapiranja – postavitve šrange, ko se je poročila katera od cvenskih deklet. Iz leta 1963 je prvi opis pokopa fašenka. Eden najznačilnejših običajev, ki se izvaja na Cvenu, pa je Florjanovo – Frjanovo. Ta se je začel v knjigo zapisovati leta 1977. To je prav poseben dogodek, ko se med cvenske čehe sprejme mlade fante. Seveda je potrebno za to opraviti določene naloge in na poseben način, na poleni pri kresu, treba prositi za vstop med cvenske čehe in dikline. Danes se piše že tretja knjiga – Knjiga cvenskih čehov in diklin. Na ohranjanje običajev smo res zelo ponosni in veseli, da tudi trenutna generacija pridno izvaja vse te dogodke in jih zapisuje v knjigo. Letos je srečanje potekalo na prostem pri Zadružnem domu na Cvenu. Ob prijavi smo prejeli tudi spominsko majico z napisom: ˝Krés in koleno na poleno, mi CVENARI smo zdržali, pa z diklinami fküp ostali!˝ Potem smo si ogledali razstavo v dvorani zadružnega doma, v knjigo Cvenskih čehov in diklin pa smo se vsi prisotni tudi podpisali. Na stojnici so nas čakali različni izdelki z grbom našega društva – kape, majice, pisala … Potem pa smo se odpravili pod šotor, kjer se je začel uradni del srečanja. Na začetku smo zapeli našo, cvensko himno »Mi smo pa Cvenari« in že po tem, ko je približno 140 Cvenarov in Cvenark enotno zapelo, se je čutilo, da bo to srečanje nabito z energijo. Povezovalki programa Benja Šmauc in Mateja Topolinjak sta najprej na oder povabili predsednika društva Draga Magdiča na uvodni nagovor, potem pa je par besed povedal še prvi predsednik Društva cvenskih čehov in diklin Andrej Rus. Skozi celoten program smo obudili spomin na naše običaje: zapiranje, petje podoknic, pokop fašenka, Lucijino, Miklavževanje in Florjanovo. Povezovalki sva vsak običaj predstavili in povedali kakšno zanimivost, cvenski čehi pa so vsak običaj tudi na kratko predstavili. Starejši cvenski čehi so s svojimi prijatelji zapeli podoknico, cvenski folklorniki pa so zaplesali domače plese. Seveda pa nas je prestrašil tudi cvenski parkl, ki je znan daleč naokrog. Na koncu so se podelile posebne zahvale vsem predsednikom Društva cvenskih čehov in diklin: Andreju Rusu, Tadeju Mesariču, Mihu Soviču, Darku Babiču, Alešu Ploju, Roku Nemcu, Tilnu Stajnku in Dragu Magdiču. Posebno zahvalo sta prejela tudi Jakob Marinič in Nada Rošker, najstarejša Cvenara na srečanju. Povedali smo še, da sta najstarejša živeča Cvenara Angela Dobrajnščak in Jože Kovačič katerima bomo zahvali odnesli v Dom starejših občanov v Ljutomer. Zahvalili smo se tudi vsem donatorjem, kuharjem, turističnemu, športnemu in kulturnemu društvu Cven, Krajevni skupnosti Cven in PGD Cven, ki so nam pomagali pri organizaciji srečanja. Zahvala gre tudi vsem aktivnim članom, predvsem pa Dragu Magdiču in Benji Šmauc, da je srečanje bilo zelo dobro organizirano. Po uradnem delu je sledila zabava z Mihom Balažičem. Odlična hrana, kapljica dobrega vina in pa najboljša družba je poskrbela za eno res čudovito in zanimivo noč. Potekalo je še nekaj iger, kjer smo dobili naj kelnara, naj parklja in naj školnika, dikline pa smo izbrale tudi naj florjaneka. ˝Bog živi cvenske čehe in dikline in njihove običaje!˝ Mateja Topolinjak
Dodaj odgovor